IMG_20190915_121306

Ideja za pohod: Stojna

Grajska pot – Grad Fridrihštajn in Koča pri Jelenovem studencu

Grajska pot je srednje zahtevna označena pot. Dolga je 3,8 km. Pot boste prehodili v približno dveh urah. Na poti pa vas bodo vodile markacije gradu.

Pohod začnete na izhodiščni točki v Podgorski ulici, kjer je urejeno parkirišče z informativnimi tablami. S parkirišča se sprehodite do dobro označenega razpotja, nato zavijete levo v smeri Grajske poti. Sprva boste obšli hišo, nato pa bo pot zavila v levo in se pričela vzpenjati čez travnato pobočje. Pot boste nadaljevali v gozdu z zmernim vzponom.

Začetek grajske poti

Ko boste prišli do prve gozdne ceste bo pot postopoma postajala nekoliko bolj strma. Dobro označena pot bo še nekajkrat prečkala gozdno cesto, zatem pa vas bo pripeljala do razpotja, kjer boste nadaljevali rahlo v levo v smeri proti Livoldskemu vrhu in gradu Fridrihštajn. (če si želite ogledati še Mestni vrh in Kočo pri Jelenovem studencu, zavijte desno)

Indijanski« šotor na Grajski poti

Pot bo malo višje zopet prečkala gozdno cesto in se nekoliko naprej razcepila na dva dela. Nadaljujete levo (če hočete na zelo zahtevno pot, zavijte desno ), ki vas bo po nekaj minutah nadaljnje hoje pripeljala na vrh, kjer boste pod ruševinami gradu lahko izvedeli več o njegovi zgodovini.

Informativne table pod ruševinami gradu Fridrihštajn

Grad Fridrihštajn je bil zgrajen v 15. stoletju, leži na 970 m nadmorske višine, nahaja pa se južno od Kočevja. Danes so od najvišje ležečega gradu na Slovenskem ostale le še ruševine, ki tiho pripovedujejo o ljubezenski zgodbi med Friderikom Celjskim in Veroniko Deseniško. Ruševine so bile obnovljene in zaščitene pred nadaljnjim propadanjem, zato da lahko še naprej pripovedujejo zgodbo o naši edini srednjeveški romanci, ki jo v spokojnem miru narave, ki obdaja te mogočne ruševine, lahko skoraj začutimo.

Mogočne ruševine gradu Fridrihštajn

Do ruševin gradu na katerem se nahaja vpisna skrinjica z žigom vodita dve poti, zahtevna plezalna pot, ki je namenjena izkušenim plezalcem, oziroma tistim, ki so se s plezanjem že spoznali in pa običajna lahka pot, ki je rezervirane za malo manj pogumne.

Ker po uspešnem vzponu na grad prija topel čaj, kava, ali pa kosilo, priporočamo, da svoj pohod nadaljujete še do Koče pri Jelenovem studencu, ki jo ima v upravljanju planinsko društvo Kočevje. Na poti do koče spremljajte markacije in prišli boste do informativnih tabel, ki vam bodo ponudile še več informacij o okoliških hribih in planinskih poteh.  Nadaljujte naravnost in zagledali boste prijetno kočo, objeto v zelene hribe.

Koča pri Jelenovem studencu

Koča stoji na mali jasi za Mestnim vrhom v pogorju Stojne in je izhodišče Kočevske planinske poti, ki v dolžini okoli 120 km povezuje znamenitosti jugozahodnega dela občine Kočevje ter občin Osilnica in Kostel. V bližini koče je Jelenov studenec, v katerem voda nikoli ne usahne. Tu je bilo poprej zavetišče gozdnih delavcev, leta 1952 so kočo prevzeli kočevski planinci in jo preuredili v planinsko postojanko. Pri koči so postavljena tudi igrala za otroke in pa manjša plezalna stena, kjer se bodo lahko vaši otroci naučili plezati.

Ko vam bo pisanih zvokov in barv narave dovolj ( če je to sploh mogoče) , pa se odpravite po označeni poti nazaj do izhodiščne točke v Podgorski ulici.  

Izlet priporočamo vsem, ki mislijo, da je pohodništvo tudi zelo poučno in da lahko s kratkim izletom v hribe spoznavamo zgodovino tam, kjer je nastajala in neposredno v naravi spoznavamo značilnosti kraja in kulturo in navade prebivalcev.