Naravna in kulturna dediščina

Kočevska je dežela presežkov, saj tu raste najdebelejši slovenski oreh, biva pol tisočletna kraljica Roga in domuje eden največjih slovenskih sakralno verskih objektov z orglami, ki so svoj čas sodile med največje v tedanji Jugoslaviji. Na njenih prostorih so bili postavljeni temelji slovenske državnosti med 2. svetovno vojno, pomembno uvodno vlogo pa je prav Kočevska odigrala v času osamosvojitvene vojne v začetku 90. let prejšnjega stoletja.

Cerkev sv. Fabijana in Boštjana ter sv. Jerneja 

Cerkev presežnikov je po načrtih dunajskega arhitekta barona Friedricha von Schmidta zgrajena med letoma 1900 in 1903. Gre za enega največjih sakralno verskih objektov v Sloveniji, katerega orgle pa so svoj čas sodile med največje v tedanji Jugoslaviji. Posebnosti sta vojvodska klop in niša s srci kočevskih vojvod, poleg stropa pa sta zanimiva tudi redek ciborijski oltar in svojstvena obhajilna miza. Cerkev sodi med najlepše primere neoromantike na Slovenskem, fasada iz grobo obdelanega kočevskega kamna pa ji daje severnjaški pridih.

Fridrihštajn

Da se bo ljubezenska zgodba slovenskega Romea in Julije nesrečno končala, je nakazala smrt delavca, ki je po izgradnji ljubezenskega gnezda nesrečno padel s strehe In s krvjo oškropil nevestino opravo. In res, niti Kočevska s svojimi širnimi gozdovi ni mogla zaljubljencev skriti pred besom ženinovega očeta, ki je dal grad porušiti, Friderika vreči v temnico, Veroniko pa utopiti. Od najvišje ležečega slovenskega gradu je danes ostalo le še nekaj zidov in kamniti sedež, na katerem je Veronika le kratek čas sanjala o večni sreči s svojim princem.

Pranger

Poljanska gospoda je svoje pravice jemala precej resno, zato je tiste, ki so se zoper njih pregrešili, kaznovala na  sramotilnem stebru, prangerju. Nanj so privezovali tiste tatiče, krivolovce in prešuštnike, ki so jih odkrili zaradi površnosti pri njihovem >delu< ali pa so imeli to nesrečo, da so bili z njimi poročeni. Nazadnje so na prangerju sramotili eno izmed predgrajskih žensk, katere mož je 1805. ustrelil srno v Graščici, nato pa pred kaznijo pobegnil neznano kam. Neodgovorneža ni omehčalo niti dejstvo, da je njegova soproga privezana na steber dojila celo otroka, ki je neutolažljivo jokal.

Šeškov dom

Stavba nekdanjega Sokolskega doma je bila zamišljena kot večnamenski prostor z osrednjo dvorano – telovadnico, gledališkim odrom in stanskimi prostori ob njej. Med leti 1937 in 1938 ga je zgradilo kočevsko Sokolsko društvo, že nekaj let pozneje pa so bili v njej postavljeni temelji slovenske državnosti. Leta 1943 je namreč tam zasedal Zbor odposlancev, prvo neposredno izvoljeno predstavništvo nekega okupiranega naroda med 2. svetovno vojno. Danes  je v njem  Pokrajinski muzej Kočevje z razstavami risb Božidarja Jakca, izgubljeni kulturni dediščini kočevskih Nemcev in Sloveniji od ideje do države.

Izvir Bilpe

Čeprav je potok Bilpa dolg le 130 metrov, ima svoje šest metrov globoko jezerce, nad katerim se boči 80 metrov visoka previsna stena. Potop vanj vas bo odnesel v čarobni jamski svet, ki ga raziskujejo potapljači z vsega sveta. Tudi stena Bilpe ni kar tako, saj naj bi nekoč-  morda celo danes – služila kot vzletišče lokalnim čarovnicam, ki so se od tam odpravljale sestankovat na Klek. Blizu izliva se skriva kamen, s katerega naj bi sam hudič čez Kolpo skočil in, menda, tam tudi ostal.

Kraljica Roga

V bližini Rajhenavskega pragozda že stoletja stoji zeleni dvor, na katerem svojo voljo že pol tisočletja neslišno uveljavlja kraljica Roga. Družbo ji delajo dvorne dame in vitke spletične, okoli nje se vrtijo mladi in manj mladi princi ter paži, ki jih tišina, kljub razigranosti, ne moti. Drevo, ki so ga nekateri netaktneži zaradi njenega obsežnega pasu poimenovali tudi debela Jelka, je eno najmogočnejših svoje vrste na Slovenskem. Visokorasla lepotica, ki bi v nekem drugem življenju pometla s konkurenco na košarkarskem igrišču, je visoka 51 metrov, še ena ničla več pa je v njenem obsegu, ki meri 510 centimetrov.

Krempa

Del borovškega pogorja je najbolj znan po svojem rastišču narcis, ki se vsako pomlad odene v živobarvno rumeno obleko. Posedanje na klopeh po njenih obronkih ali pod edino preostalo bohotno bukvijo in pogled na dolino Kolpe in Čabranke je posebno doživetje. S pesmijo ga je v večnost zapisal pesnik Gregor Strniša, ki ga je divja lepota prevzela kljub temu, da je v tamkajšnjem političnem taborišču Inlauf preživel dve leti.

Ledena jama

Led tega naravnega hladilnika varuje istoimenski gozdni rezervat, ki se razprostira na skoraj 15 hektarih. V kraški jami s celoletno ledeno kopreno ledu ne »izdelujejo« palčki s severnega tečaja, temveč gre za posledico menjavanja jamskega in površinskega zraka, vsipanja snega in pronicanja deževnice v podzemlje.

Najdebelejši oreh v Sloveniji

S svojim obsegom pasu se ne ponaša le kraljica Roga temveč tudi več kot 400 let star oreh v Kočevski Reki. Nekoliko vitkejši gospod, ki je s 15. metri precej nižji od omenjene dame, v obsegu meri 434 centimetrov, kar zadostuje za naziv »najdebelejšega orehovega mistra« v Sloveniji. Pod njim že več kot 300 let stoji kamnita miza, pod katero so vaški možje sprejemali pomembne odločitve. V njegovi senci je tudi cerkev sv. Janeza Krstnika, ki je nedavno nasledila svojo porušeno predhodnico iz leta 1407.

Reka Kolpa

Jezero je konec 70. let prejšnjega stoletja nastalo na nekdanjem rudniku rjavega premoga. Takrat so prenehali z izkopavanjem rude, posledično pa tudi izčrpavanjem vode in nastala je ena najbolj priljubljenih točk domačinov in obiskovalcev. V poletnih mesecih se ob njegovi gladini zbirajo kopalci, ljubitelji čolnarjenja, deskanja in potapljanja in jadralci z malimi jadrnicami. V zimskem času, ko valujoča ploskev zamrzne, jo redno obiskujejo drsalci, celo leto pa so njeni gostje tudi ribiči. Okoli jezera je speljana trikilometrska naravoslovna učna pot, v njegovem trstičju pa je mogoče opazovati okoli 65 vrst ptic, med katerimi jih je kar 15 ogroženih.