pop

Poprtnik, magični kruh božiča

Poprtnik je tradicionalen božični kruh, ki mu staro ljudsko izročilo pripisuje magično in zdravilno moč. Dandanes so ga na naših mizah nadomestile predvsem potice, za katere pravijo, da nimajo tolikšnega simbolnega pomena kot poprtnik. Včasih so verovali, da več hiš kot je oseba obiskala v času razreza poprtnika ter več kot jih je poskusila, močnejša je postala. Zanimivo je tudi dejstvo, da poprtnika niso bili deležni le družinski člani, temveč tudi vse živali na kmetiji.

Motivi, imena, oblike in okraski poprtnika se razlikujejo od vasi do vasi, njegov pomen in simbolika pa ostajata enaka. Tradicija peke poprtnika se je danes ohranila od velikolaškega območja vse do Kočevske. Etnologi so ga vključili v seznam nesnovne dediščine v Slovenskem etnografskem muzeju. Odkrili so, da izročilo izvira še iz predkrščanskega časa. S prihodom krščanstva je postal nepogrešljva obredna jed, ki je bila pristotna pri vseh božičnih praznikih, torej pri božičnem večeru, na silvestrovo ter na večer pred prihodom svetih treh kraljev. Vsakič so ga tudi blagoslovili. Običajno so ga spekli dan prej ter ga postavili na mizo, kjer so ga pokrili s prtom – od tu izvira njegovo ime poprtnik. Nanj so položili tudi križ.

 Poprtnik so vedno postregli s čajem, brez dodatkov. Za gospodinje je bila priprava poprtnika odlična priložnost, da pokažejo svoje kuharske veščine in se kreativno izrazijo.

Na božični dan so pekli ptičke iz testa, ki so najznačilnejši okras poprtnika na Dolenjskem. V vsaki vasi so ptički dobili svojevrstno podobo. V nekaterih so to ptički, ki s sklenjenimi perutmi molijo, poznamo pa tudi dvoglave ptice in kokoške. Na poprtniku naj bi bilo vsaj toliko ptičkov, kot je bilo v hiši otrok, ki so jih tudi dobili v dar. Med ostale motive sodijo tudi Jezušček v posteljici, jaslice in fantek oziroma punčka na vrhu hlebca, kar je nakazovalo, da se bo dekle, ki je spleklo kruh, v prihajajočem letu poročilo.

Poprtnik je nosil tudi drugačna simbolna sporočila. Gre za kruh, ki med peko običajno poči, kar vpliva na njegovo obliko in okraske. Verjeli so, da bo s tiste strani, na kateri je razpoka, k hiši prišel ženin. Velikost naraslega poprtnika v peči je napovedovala, koliko bo zrasel otrok.

Njegovo drugo ime je župnek. Nekateri pravijo, da je to ime dobil zato, ker ga župnik pride blagoslovit, drugi so razlago našli v podobnosti poprtnika z duhovniškim pokrivalom.

Maksimalno estetskost okraskov na vrhu hlebca so ohranjali tako, da so jih izdelali šele potem, ko je hlebec že vzhajal – tik preden so ga dali v peč. Nanj so jih pritrdili s stepenim jajcem, lahko pa so si pomagali tudi z vodo. Bolje je, če je pečica na začetku bolj vroča. Celotno površino hlebca so premazali s stepenim jajcem, kateremu so dodali žličko sladkorja, da je poprtnik dobil svojo lepo, svetlečo se skorjico.